ZAČETEK VRSTE KAMNOV VZROKI LEGA IZLOČANJE KLINIČNA SLIKA ZDRAVLJENJE PREVENTIVA

SEČNI KAMNI

> NA VRH <


Sečni kamni spremljajo človeštvo od samega začetka. Prvi zapisi o ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju izhajajo iz Egipčanskih mumij (4800 let pred Kristusom). Sečni kamni prizadenejo 8-15% zahodne populacije. Ledvična kolika je tako eden izmed najpogostejših vzrokov nujne urološke obdelave. Najpogosteje se pojavijo med 20. in 40. letom, moški zbolijo trikrat pogosteje kot ženske. Sečni kamni se pogosto ponovijo. Tako ima bolnik po prebolelih sečnih kamnih 50% verjetnost ponovitve kamnov v roku 10. let ter 75% verjetnost ponovitve v roku 20. let.

VRSTE SEČNIH KAMNOV

> NA VRH <


Sečne kamne pogosto delimo na kamne, ki vsebujejo kalcij (in so tako radiopačni – vidni na RTG sliki) ter na kamne, ki ne vsebujejo kalcija (niso vidni na nativni RTG sliki: struvitni (vnetni), uratni, cistinski kamni). Večina (60-80%) sečnih kamnov je sestavljeno iz kalcijevega fosfata in ali kalcijevega okslalata. 10-15% sečnih kamnov je struvitnih (vnetnih), 5-10% uratnih in 1% cistinskih.

VZROK NASTANKA KAMNOV

> NA VRH <


Natančnega vzroka za nastanek sečnih kamnov še ne poznamo. Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov: zunanji dejavniki (prehrana, hidracija) ter notranji dejavniki (presnovna obolenja, dolgotrajna vnetja, anatomske ovire). Tako ima bolnik s putiko dvakrat večjo verjetnost za nastanek sečnih kamnov kot zdrav moški. Slabo uživanje tekočin, močno potenje (slaba hidracija) vodi v koncentriranje seča in s tem v večjo verjetnost nastanka sečnih kamnov.

LEGA KAMNOV

> NA VRH <


Sečne kamne lahko najdemo kjerkoli v sečilih: od ledvic do sečnice. 70% kamnov v sečevodu odkrijemo v njegovi spodnji tretjini. Kamni so lahko zelo majhni (opisujemo jih kot ledvični pesek), lahko pa so tako veliki, da zapolnijo celotni votli (zbiralni) sistem ledvice.

SPONTANA IZLOČITEV KAMNOV

> NA VRH <


Spontana izločitev kamna je odvisna od: velikosti, oblike in lokacije kamna, napetosti gladkih mišic, sluzničnega edema in anatomskih ovir. Tako ima bolnik s sečnim kamnom velikim do 5 mm ne glede na lego kamna 90% verjetnost spontane izločitve, bolnik s kamnom velikim 10mm pa ima manj kot 10% verjetnost, da bo prišlo do izločitve kamna samo z dobro hidracijo in analgetično terapijo.

KLINIČNA SLIKA

> NA VRH <


Najpogostejši klinični znak sečnih kamnov, ki potujejo po sečevodu iz ledvice proti mehurju, je bolečina. Bolečina se najpogosteje izrazi v obliki ledvične kolike in v tem primeru je ena najhujših v telesu. Ledvično koliko lahko sproži večji napor oziroma gibanje, lahko se pojavi v mirovanju, pogosto tudi ponoči med spanjem. Bolečina se navadno pojavi iz polnega zdravja, le redko s poprejšnjim tiščanjem in nelagodnim občutkom v predelu ledvice. Količna bolečina je močna, krčevita, neznosna. Pogosto je bolniku slabo, sili ga na bruhanje. V seču se lahko pojavi kri. Bolečina se začne v ledvenem delu in se pri potovanju kamna po sečevodu širi ter pomika proti mehurju in spolovilu. Kolika lahko traja od nekaj minut do nekaj ur, redkeje nekaj dni. Kamni v spodnji tretjini sečevoda dražijo mehur in bolnika sili na vodo (pogosto ima bolnik občutek, da se mu je voda zaprla). Kamni, ki se v sečevodu zagozdijo lahko motijo odtok seča in s tem normalno delovanje ledvice. Sočasno vnetje sečil nad kamnom lahko vodi v življenjsko ogrožajoče stanje (sepso), potrebna je takojšnja zdravniška intervencija. Veliko drobnih kamnov v ledvicah se odkrije naključno pri ultrazvočni preiskavi sečil. Kot taki ne povzročajo težav, saj se bolečina oziroma kolika pojavi le pri potovanju kamna skozi sečevod. Manjše navadno opazujemo oziroma kontroliramo enkrat letno z ultrazvokom.

ZDRAVLJENJE

> NA VRH <


Zdravljenje sečnih kamnov je pogosto konzervativno, redkeje operativno. Cilj konzervativne terapije je čim hitrejši prehod kamna preko sečil in njegova spontana izločitev. Bolniku priporočamo dobro hidracijo (tako da ima 2 do 3 litre seča dnevno), predpišemo mu analgetik. Uratne kamne je možno tudi topiti z alkalizacijo seča (Eisenbergerjeva raztopina, Uralyt-U). Klasične operativne posege so pri zdravljenju sečnih kamnov v zadnjem času nadomestili minimalno invazivni posegi ter zunajtelesno drobljenje kamnov (ESWL). Med minimalno invazivne posege uvrščamo perkutano drobljenje ledvičnih kamnov ter odstranitev kamnov iz spodnje tretjine sečevoda z ureterorenoskopom (URS). Pri kamnih, ki se zagozdijo, lahko v sečevod uvedemo poseben kateter (dvojni J kaketer – DJ), s katerim ponovno vzpostavimo odtok seča iz ledvice v mehur. Kamne lahko drobimo tudi zunajtelesno s posebnim aparatom, ki skozi kožo pošilja udarne valove do kamna in kamen se zdrobi. Seveda, kadar konzervativno zdravljenje ter minimalno invazivne tehnike zdravljenja niso uspešne kamen odstranimo s klasičnim operativnim posegom.

PREVENTIVA

> NA VRH <


Nastanek kamnov najbolje preprečimo z zadostnim vnosom tekočin. Najboljši znak stopnje hidracije je barva ter vonj seča: temen seč z močnim vonjem je znak slabe hidracije, prozoren seč pa je znak dobre hidracije. Še zlasti moramo biti pozorni na ustrezno hidracijo pri močnejšem potenju (poletni čas, fizični napor, posebni delovni pogoji). Ponovitev sečnih kamnov lahko do neke mere preprečimo z dieto. Priporoča se manjši vnos natrija (soli), kalcija, okslalatov, purinov. Presnovne motnje lahko omilimo z vnosom mineralne vode obogatene s citratom in magnezijem.

> NA VRH <