ZAČETEK PRIROJENE NEPRAVILNOSTI VNETJA POŠKODBE TORZIJE KELE TUMORJI BOLEČINA ZAKLJUČEK

BOLEZNI MOD

> NA VRH <

Modi sta parni organ. Ležita zunaj trebušne votline v mošnji (skrotumu), saj je za tvorbo semenčic (spermijev) potrebna nekoliko nižja temperatura od normalne telesne temperature. Poleg tvorbe moških spolnih celic tvorita tudi večino moškega spolnega hormona testosterona.
V embrionalnem razvoju se testis razvije v višini ledvice. Med 7. in 8. mesecem nosečnosti se skozi dimeljski (ingvinalni) kanal spusti v skrotum. Pri tem se obda z dvema listoma potrebušnice (peritoneja): parietalno in visceralno vaginalno tunika.
V testisu ločimo predvsem tri tipe celic: Leydigove celice, Sertorijeve celice in germinalne celice. Leydigove celice tvorijo moški spolni hormon testosteron, Sertorijeve celice so pomembne zlasti za zorenje in razvoj spolnih celic, ki se razvijajo iz germinalnih celic. Germinalne celice ležijo na membrani, ki tvori bariero za imunski sistem, zaradi česar jih imunski sistem ne spozna kot lastne celice (glej poškodbe mod).
Ob modu leži obmodek (epididimis), ki ga delimo na tri dele: glavo, telo in rep. V obmodku semenčice še dodatno zorijo. Rep obmodka se nadaljuje v semenovod (ductus deferentis), preko katerega spermiji potujejo proti sečnici. Semenovod skupaj z žilami in živci tvori semensko povesmo, ki poteka od notranjega dimeljskega obroča do moda. Nanj je kot tanka opna naraščena kremastrova mišica.
Bolezni mod v grobem delimo na prirojene nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumorje ter torzijo moda, hidrikelo, spermetokelo in varikokelo.

Prirojene nepravilnosti

> NA VRH <

Najpogostejša prirojena nepravilnost mod je neustrezen spust mod. Modo leži izven skrotuma. Govorimo o zaostalem (retiniranem) modu ali o ektopičnem modu. Pri zaostalem modu so elementi semenskega povesma prekratki in modo leži ponavadi v dimeljskem kanalu, redkeje še višje – v trebušni votlini. Pri ektopičnem modu so elementi semenskega povesma ustrezno dolgi, vendar lega moda ni ustrezna – ponavadi leži nad dimeljskim kanalom. Zaostalo modo je pogosto manjše in manjvredno – atrofično. Pogosto je v takem modu motena tvorba spermijev (spermatogeneza). Terapija nepravilne lege moda je kirurška. Pri zaostalih modih je treba s posegom podaljšati oziroma sprostiti semensko povesmo in modo fiksirati v skrotum. Ponavadi je nepravilni legi moda pridružena tudi dimeljska kila, ki se oskrbi ob posegu. Priporoča se, da se poseg opravi pri starosti dveh let.
Zlasti v prvih letih življenja, ko sta modi še majhni, lahko dobro razvita kremastrova mišica povleče modo nazaj v dimeljski kanal, pri čemer pa je semensko povesmo zadosti dolgo. Govorimo o mobilnem oziroma retraktilnem modu. Stanje ponavadi opazujemo. Pričakovati je namreč, da bo z rastjo večje, težje modo premagalo moč mišice in se spustilo v skrotum.
Redkeje se eno ali obe modi ne razvijeta, še redkeje se razvije dodatno (tretje, četrto ...) modo.

Vnetja

> NA VRH <

Izolirano vnetje samega moda je redek pojav. Večinoma gre za vnetje obmodka (epididimitis). Klinično se bolezen kaže z lokalno oteklino, bolečino, rdečino ter sistemskimi znaki vnetja – povišano telesno temperaturo (ponavadi preko 38ş C) in levkocitozo. Ponavadi so prisotne tudi težave pri uriniranju: pekoče in pogoste mikcije, patološki sediment urina in pozitivna urinokultura. Pri mlajših (zlasti pri dečkih) moramo diferencialno diagnostično vedno pomisliti tudi na torzijo moda.
Terapija vnetja je antibiotik, lokalno hlajenje moda ter mirovanje. Pri hudem vnetju, še zlasti pa pri kasnem začetku antibiotičnega zdravljenja, lahko pride do tvorbe abscesa, ki ponavadi zahteva kirurško zdravljenje (odstranitev prizadetega moda – semikastracija).

Poškodbe

> NA VRH <

Poškodbe mod so ponavadi posledica topega udarca. Redkeje gre za penetrantne poškodbe. Pri hujših poškodbah pri kliničnem pregledu ponavadi najdemo oteklino in podplutbo (hematom) prizadetega hemiskrotuma. Pri diagnozi si dodatno pomagamo z ultrazvocno preiskavo mod. Kadar obstaja sum na razpok (rupturo) moda, je potrebna takojšnja kirurška oskrba. Pri rupturi moda pride namreč imunski sistem v stik z germinalnimi celicami, pri čemer lahko tvorba protiteles vodi v moško neplodnost. Pri kirurški reviziji rupturirano modo zašijemo, pri hujših poškodbah pa ga je treba odstraniti.

Torzija moda

> NA VRH <

Torzija moda je zasuk moda okoli svoje osi. Pri tem pride do motenj prekrvavitve in modo po nekaj urah odmre. Najpogosteje se pojavi do 18. leta starosti. Pri kliničnem pregledu je modo zelo boleče, otečeno, ponavadi leži nekoliko višje (zaradi zasuka se semensko povesmo skrajša). Lahko se kaže kot bolečina v trebuhu (torzija desnega moda se lahko klinično kaže podobno kot vnetje slepiča), zato je še zlasti pri dečkih z bolečino v trebuhu pregled genitalij del osnovnega kliničnega pregleda. Terapija je takojšnja kirurška derotacija in fiksacija moda. Kadar je modo že odmrlo, ga odstranimo.
Prava torzija moda je razmeroma redka. Pogosteje gre za torzijo priveska moda (apendiksa testisa), ki je nepomemben del testisa in ga ob kirurškem posegu odstranimo. Kakorkoli, najmanjši sum na torzijo testisa zahteva čimprejšnjo kirurško eksploracijo moda.

Hidrokela, spermatokela, varikokela

> NA VRH <

Hidrokela je pojav tekočine med parietalnim in visceralnim listom parietalne tunike. Klinično se kaže večinoma kot neboleče otekanje moda. Diferencialno diagnostično moramo zlasti pri mlajših moških pomisliti tudi na tumor mod, zato ponavadi opravimo še ultrazvočno preiskavo. Hidrokela ni nevarna. Je kozmetična oziroma če je večja, tudi funkcionalna motnja, ki jo zdravimo s kirurškim posegom.
Pri otrocih je hidrokela ponavadi posledica nezaprtja poti, po kateri se modo spušca, pri čemer ostaja odprta komunikacija s trebušno votlino. Pri tem je značilno, da je oteklina večja zlasti zvečer ali po fizični aktivnosti, manjša pa zjutraj ali po počitku. Pri sumu na komunikantno hidrokelo je kirurški pristop nekoliko drugačen – treba je revidirati semensko povesmo in dimeljski kanal.

Spermatokela je vodna, nenevarna cista obmodka. Manjše opazujemo, večje in moteče pa kirurško odstranimo.

Pri varikokeli pride do zastajanja venske krvi in razširitve ven v semenskem povesmu (razširjene vene pampiniformnega pleksusa). Varikokela se skoraj vedno pojavi na levi strani. Zastajanje venske krvi moti odvajanje toplote in lahko vodi v motnjo rasti moda in/ali v motnjo spermatogeneze. Klinično ugotavljamo razširjene vene pampiniformnega pleksusa, zlasti ko bolnik stoji in se napne. Kirurško zdravljenje s prekinitvijo spermatične vene je potrebno pri manjšem modu, neplodnosti, ali kadar je varikokela kozmetično moteča. Pri večini bolnikov je varikokela klinično nepomembna in se odločimo za opazovanje.

Rak na modih

> NA VRH <

Maligni tumorji mod so najpogostejša maligna obolenja pri mlajših moških (zlasti med 20. in 45. letom). Vsako leto na 100.000 moških na novo odkrijemo od 3 do 6 novih bolnikov z rakom mod. Število na novo odkritih bolnikov vsako leto narašča. Rak mod redko (v 3 odstotkih) prizadene obe modi. Bolniki z zaostalim modom zbolijo od 5 do 20 krat krat pogosteje. 95 odstotkov tumorjev mod je germinalnih, 5 odstotkov pa negerminalnih.
Polovico germinalnih tumorjev je seminomov, polovico neseminomov (embrionalni karcinom, teratokarcinom, horiokarcinom, Yolc sac karcinom). Klinično se bolezen kaže kot neboleča zatrdlina v modu. Redko se pojavi reaktivna hidrokela, bolečina. Prav tako so prvi bolezenski znaki redko znaki oddaljenih zasevkov ali zaradi hormonske aktivnosti nekaterih tumorjev povečane prsi (ginekomastija).
Pri diagnozi si poleg kliničnega pregleda pomagamo še z ultrazvočno preiskavo mod ter določitvijo serumskih vrednosti tumorskih markerjev (α-fetoprotein, ß-horiogonadotropin, laktat dehidrogenaza). Povišani tumorski markerji večinoma govorijo za neseminom.
Tumorji mod zasevajo zlasti v bezgavke ob velikih žilah (retroperitonealne bezgavke) in v pljuča, lahko pa tudi v jetra, možgane, kosti, ledvici. Tako za oceno razširjenosti bolezni opravimo globinsko slikanje trebuha (CT abdomna) in rentgensko slikanje pljuč. Pri polovici bolnikov z rakom moda je ob diagnozi bolezen še omejena na modo, pri polovici pa je že napredovala. Pri bolnikih s seminomom je ob diagnozi bolezen v 70 odstotkih še omejena, pri bolnikih z neseminomom pa je bolezen ob diagnozi že v 70 odstotkih že napredovala.
Terapija raka mod je v prvi fazi izključno kirurška. Prizadeto modo je treba odstraniti v celoti, skupaj s semenskim povesmom. Kirurški pristop je zaradi drugačnega poteka limfnih žil skrotuma vedno v predelu dimeljskega kanala. Odstranjeno modo histološko pregledamo in ugotovimo vrsto tumorja. Glede na razširjenost (povečane retroperitonealne bezgavke) in vrsto tumorja se odločimo še za dodatno zdravljenje. Bolniki ponavadi prejmejo kemoterapijo, po potrebi je treba opraviti še dodaten poseg – odstranitev povečanih oziroma sumljivih retroperitonelanih bezgavk (retroperitonealna limfadenektomija). Pred kemoterapijo ali pred retroperitonealno limfadenektomijo ima bolnik možnost, da shrani spermo v spermalni banki. Tumorji mod so glede na histološki izvid (tip tumorja) in glede na razširjenost ob diagnozi ozdravljivi od 50 do 97 odstotkov. Večinoma jih zdravimo zelo uspešno in so trenutno eni izmed najbolj uspešno ozdravljivih tumorjev.
Za dobro ozdravitev pa je vsekakor izrednega pomena čimprejšnja ugotovitev oziroma diagnoza. Zato zlasti mlajšim moškim priporočamo redne mesečne samopreglede mod. Otipati je treba celotno vsebino skrotuma. Tako ločimo modo, ob njem je zadaj obmodek, ki prehaja v semensko povesmo. Spremembe, zlasti zatrdline na modu, zahtevajo obisk zdravnika. Ob tem je treba dodati, da so maligni tumorji drugih struktur (zlasti obmodka) izredno redki in da gre večinoma za nenevarne, klinično nepomembne spremembe.

Boleča moda

> NA VRH <

Relativno pogost vzrok obiska pri urologu je kronična (vsaj nekaj tednov ali mesecev) trajajoča bolečina mod brez lokalnih ali sistemskih znakov vnetja. Bolniki pogosto navajajo strah pred rakom mod. Pri pregledu ponavadi ne ugotovimo patologije mod in urotrakta oziroma drugih resnih ali nevarnih obolenj. Boleča moda brez tipnih sumljivih zatrdlin ponavadi ne zahtevajo dodatne urološke terapije.

Zaključek

> NA VRH <

Nevarna obolenja mod so predvsem torzija moda, vnetje obmodka (epididimits) ter maligni tumorji mod. Pri vseh je zlasti pomemben čas do začetka ustreznega zdravljenja. Torkvirano modo v nekaj urah odmre, pri nezdravljenem vnetju se lahko v nekaj dneh razvijejo ognojki (absces). Za dolgotrajno preživetje bolnika s tumorjem mod pa je poleg vrste tumorja pomembna razširjenost oziroma čimprejšnja ugotovitev bolezni. Tako je pri vsaki nenadni, hudi bolečini v modu treba čimprej obiskati osebnega ali dežurnega zdravnika (pri dečkih z akutno bolečino v modu TAKOJ – zaradi velike verjetnosti kirurškega posega naj bo otrok TEŠČ). Zlasti mlajšim moškim pa priporočamo redne mesečne samopreglede mod. Ob otipu sumljive spremembe na modu priporočamo obisk pri zdravniku.