ZAČETEK KLINIČNA SLIKA DIAGNOZA IN ZDRAVLJENJE PREVENTIVA

OKUŽBE SEČIL

> NA VRH <

Okužbe sečil so ena najpogostejših vnetnih obolenj. 15% vseh predpisanih antibiotikov se predpiše zaradi vnetij sečil. Najpogostejši povzročitelji enostavne okužbe sečil so gram negativne bakterije črevesne flore, med njimi je najpogostejša povzročiteljica E. coli. Mikroorganizmi v sečila najpogosteje pridejo iz perinealnega dela (presredka) preko sečnice (ascendentna pot). Zaradi relativno kratke sečnice zbolevajo ženske 30 krat pogosteje kot moški. Redkeje se vnetje razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje mehurja lahko povzročijo tudi ostali mikroorganizmi (virusi, glivice), ter kemični (npr. citostatiki) ali fizikalni (npr. obsevanje) dejavniki.
Okužbe sečil delimo na enostavne in komplicirane okužbe. Med enostavne okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri mlajših, zdravih ženskah. Med komplicirane okužbe uvrščamo okužbe pri: bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, nosečnicah, bolnikih nad 65 let ter pri bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo).

3-6% zdravih, mladih žensk ima v urinu prisotne bakterije (tako imenovana bakteriurija), ki jim ne povzročajo težav. Ugotovili so, da ima ta skupina žensk 3 krat več klinično manj pomembnih anatomskih anomalij kot ostale ženske, vendar sama bakteriurija ne predstavlja neposredne grožnje zdravju in ne pušča kasnih posledic (okvara ledvične funkcije, povišan arterijski pritisk) in se je ne zdravi. Drugače je pri nosečnicah. Nosečnice imajo enako verjetnost okužbe sečil kot ostala ženska populacija, vendar pa okužbe pri njih potekajo bolj komplicirano, v skrajnem primeru so lahko nevarne tudi za sam plod, zato je potrebno urin pri nosečnicah vedno sterilizirati (pozdraviti tudi izolirano bakteriurijo). Tako je večkratni pregled urina del standardnega nadzora oziroma pregleda nosečnice.

Ločimo izolirano vnetje sečil (prvo vnetje ali ponovno vnetje po več kot 6 mesečih) ter rekurentno vnetje (ponovno vnetje v roku 6 mesecev). Rekurentno vnetje je lahko posledica ponovne okužbe (95% rekurentnih vnetij pri ženskah je posledica ponovne okužbe) ali pa je posledica bakterijske persistence (razvoj neobčutljivosti bakterij na izbran antibiotik, prisotnost žarišča (fokus), kjer antibiotik ne deluje uspešno (kamni, tujki, funkcionalne in anatomske okvare). 95% rekuretnih vnetij pri moških je posledica bakterijske persistence.


KLINIČNA SLIKA

> NA VRH <

Klinična slika vnetja sečil je odvisna od prizadetega organa. Ločimo vnetje sečnice (uretritis), mehurja (cistitis), ledvice in ledvičnega meha (pielonefritis), ter pri moških še vnetje prostate (prostatitis). Večinoma gre za akutna vnetja, izjema je vnetje prostate, kjer ima bolezen ponavadi kroničen potek.

Uretritis
Vnetje sečnice je ponavadi posledica okužbe s spolni prenosljivimi mikroorganizmi (zlasti s Klamidijo in Gonokokom). Okužba lahko poteka brez kliničnih znakov (asimptomatsko) ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in ali z izcedkom. Okužbo ponavadi dokažemo z brisom sečnice. Zlasti dolgotrajna asimptomatska okužba s klamidijo lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, izvenmaternicna nosečnost).

Cistitis
Vnetje mehurja se ponavadi kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, neprestano tiščanje na vodo, redkeje je urin tudi krvav. Bolniki pogosto navajajo tudi bolečino nad mehurjem oziroma nad sramno kostjo (suprapubicna bolečina). Telesna temperatura ponavadi ni povišana.

Pielonefritis
Pri vnetju ledvice in ledvičnega meha se pojavi povišana temperatura (38°C in več) ter mrzlica, bolečina ledveno, ponavadi tudi težave zaradi pridruženega vnetja mehurja.

Prostatitis
Vnetje prostate je večinoma kronične narave. Kaže se z nejasnimi bolečinami v predelu presredka z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju. Bolnik nima povišane telesne temperature. Zbolevajo zlasti mlajši moški. Natančnega vzroka bolezni ne poznamo, kronična bakterijska okužba je prisotna samo v 5% primerov. Pri akutnem vnetju prostate ima bolnik povišano temperaturo, bolečino v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije in tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (urinska retenca).


DIAGNOZA IN ZDRAVLJENJE

> NA VRH <

Pri diagnozi vnetja sečil si poleg klinične slike pomagamo s pregledom seča ter z odvzemom urinokulture. Pomembno je, da si bolnik pred odvzemom seča umije oziroma obriše splovilo in da odda srednji curek seča. Pri navadnem pregledu seča ugotavljamo zlasti prisotnost belih krvnih telesc – levkocitov (levkociturija) in bakterij (bakteriurija). Pri odvzemu urikulture seč (in bakerije v njem) zasejemo na pripravljena gojišča in ugotavljamo število in vrsto mikroorganizmov ter njihovo občutljivost na antibiotike (antibiogram). Pri vnetjih s povišano temperaturo je potrebno preiskati tudi bolnikovo kri. Ponavadi so povišani vnetni parametri (levkociti, CRP). Pri kompliciranih vnetjih sečil opravimo tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo motnje pretoka seča. Zastajanje seča namreč vodi v hitro razmnoževanje mikroorganizmov, ki lahko pričnejo prehajati v kri, kar lahko vodi v sepso. Redkeje so potrebne še dodatne preiskave (pregled mehurja s kamero (cistoskopija), različne oblike rentgenskega slikanja).
Bakterijske okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Enostavno vnetje mehurja pri zdravi mlajši ženski navadno zdravimo z enostavnimi antibiotiki (npr. sulfametoksazol in trimetoprim) 3-5 dni. Po končanem zdravljenju je potrebno opraviti navaden pregled seča, da preverimo, ali je bilo zdravljenje uspešno. Pri kompliciranih okužbah uporabimo močnejše antibiotike. Pogosto je potrebno bolnišnično zdravljenje, redko tudi dodatni posegi (npr. vzpostavitev drenaže pri motnjah pretoka urina, kirurško zdravljenje pri tvorbi ognojkov). Pomembna je tudi ustrezna hidracija, saj večja količina seča iz sečil izloči tudi več mikroorganizmov. Kadar se vnetja mehurja ponavljajo zelo pogosto, se lahko odločimo za dolgotrajnejšo zaščito z antibiotikom (1 tableta sulfametoksazola in trimetoprima zvečer). Pri tako nizki dozi ne dosežemo zadostne koncentracije antibiotika v plazmi, ki bi delovala na črevesno floro. Ker pa se antibiotik izloča preko ledvic, je njegova koncentracija čez noč zadostna, da uniči bakterije v mehurju. S tem se izognemo razvoju rezistence.

Težave zaradi kroničnega prostatitisa lahko do določene mere omilimo s higiensko-dietetičnim režimom. Odsvetujemo uživanje mrzlih, gaziranih in alkoholnih pijač, ter ostro začinjene hrane. Pri dolgotrajnem sedenju (sedeče delo, vožnja z avtomobilom) priporočamo sedenje na obroču, ki razbremeni perinealni predel (presredek). Pravtako priporočamo lokalno pregrevanje (tople kopeli) ter topla oblačila v hladnih mesecih. Priporočamo tudi redne ejakulacije (praznenje prostate). Težave lahko omilimo tudi z uporabo antagonistov α adrenergičnih receptorjev.

PREVENTIVA

> NA VRH <

Pred vnetji sečil se lahko do določene mere zavarujemo sami. Z uživanjem večje količine tekočine, se poveča produkcija seča. Seč tako sproti izpira bakterije, ki morebiti pridejo v mehur. Pomembna je tudi ustrezna higiena. V predelu ženskega splovila so bakterije, občutljive na pH, ki ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi. Tako priporočamo uporabo mil za intimno nego (pH 5,5). Občutljivim ženskam odsvetujemo kopanje, še slasti z dodatkom penečih kopeli. Po končanem kopanju je potrebno čimprej urinirati. Prva vnetja mehurja lahko sovpadajo s pričetkom spolnih odnosom. Svetujemo tuširanje pred odnosom in obvezno uriniranje po odnosu. Prav tako je potrebno paziti, da se ne prehladimo (preoblačenje mokrih kopalk, ustrezna zaščita ledvenega dela npr. pri vožnji z motorjem in podobno). Iz domače lekarne je priporočljivo uživanje brusnic, črnega ribeza, borovnic, ter čajev iz bezga, šipka, kopriv in kamilic.