- AMS (aging males symptoms scale): vprašalnik za oceno simptomov pomanjkanja testosterona pri moškem. Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- BHP (benigna hiperplazija prostate): benigno, nerakasto povečanje prostate. Pogostejše pri starejših moških. Lahko vodi v težave z uriniranjem.

- biopsija (punkcija): odvzem vzorcev tkiva s tanko iglo. Odvzete vzorce pošljemo na histopatološki pregled. Preiskave ne opravimo pri motnjah strjevanja krvi (BOLNIKI Z ANTIKOAGULANTNO TERAPIJO).

- BMI (body mass index): stanje prehranjenosti ugotavljamo tudi z indeksom telesne mase (ITM), pomeni pa razmerje med telesno težo (v kilogramih) in kvadratom telesne višine (v metrih).

- cistogram: kontrastna rentgenska preiskava, pri kateri s pomočjo vstavljenega urinskega katera mehur izpolnimo s kontrastnim sredstvom ter poln mehur prikažemo v različnih projekcijah.

- cistoskopija (cistouretroskopija): preiskava sečnice in mehurja z instrumentom (kamero)– cistoskopom. Ocenjujemo prehodnost sečnice, volumen rezidualnega seča (bolnik pred preiskavo urinira), kapaciteto mehurja, spremembe na sluznici mehurja (tumorji, vnetja), izvodila sečevodov v mehurju (ostia), ejakulate (prihod seča iz ostijev v mehur), dolžino vratu mehurja (ocenimo velikost prostate). Pri moških pred preiskavo v sečnico vbrizgamo xylocain gel, ki sečnico omrtvi in omogoča lažje drsenje aparata. Po preiskavi lahko bolnik par dni opaža krvav seč.

- Dihidrotestosteron: aktivna oblika testosterona.

- DJ kateter (dvojni J kateter): je tanek kateter, ki je na obeh koncih zvit v obliki črke J. Pri cistoskopiji ga preko ostija in sečevoda vstavimo v ledvični meh (pri vstavljanju ga s pomočjo vodilne žičke zravnamo). En konec katera se po odstranitvi vodilne žice zvije v ledvičnem mehu (s tem prepreči izpad iz ledvičnega meha), drug konec pa se zvije v mehurju (prepreči zdrs katera v sečevod). Kateter odstranimo s prijemalko pri ponovni cistoskopiji. DJ kateter je votel, prav tako ima ob strani drobne luknjice in omogoča drenažo oziroma normalen pretok seča iz ledvice v mehur. Vstavimo ga pri motnjah odtoka seča iz ledvičnega meha v mehur (najpogosteje zaradi zagozdenih sečnih kamnov).

- IIEF5 (international index of erectile function): mednarodni vprašalnik za oceno erekcije oziroma erektilne funkcije. Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- IPSS (international prostate symptom score): mednarodni vprašalnik za oceno težav pri uriniranju. Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- intravenska urografija (IVP): funkcionalna in morfološka kontrastna rentgenska preiskava sečil. Preiskovancu v veno na roki vbrizgamo kontrastno sredstvo, ki se izloča preko ledvic. Opravimo več rentgenskih slikanj zapored. Tako prikažemo ledvična meha, sečevoda ter prehajanje kontrasta v mehur. Preiskavo opravimo zlasti pri ledvični koliki ter pri tumorjih sečil. Kadar je izločanje kontrasta moteno zaradi zapore (obstrukcije) v sečevodu (npr. kamen), lahko preiskavo tudi podaljšamo (tudi do 24 ur). Preiskavo opravimo na tešče. Preiskave ne opravimo pri alergiji na kontrastno sredstvo ter pri visokih vrednostih retentov (slaba ledvična funkcija).

- kolika: krčevita bolečina v trebuhu, ki jo povzročajo krči gladkega mišičevja. Glede na vzrok ločimo ledvični koliko, črevesno koliko, žolčno koliko, menstrualno koliko.

- N-QOL (nocturia quality of life): vprašalnik za oceno vpliva nočnega uriniranja na kakovost življenja. Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- ostij: je drobna odprtina v mehurju, oziroma mesto, kjer se sečevod končuje.

- PASM ie. QAB-Q (overactive bladder questionnaire): vprašalnik za oceno simptomov prekomerno aktivnega sečnega mehurja (PASM). Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- pregledna slika urotrakta: rentgensko slikanje sečil brez kontrasta. Preiskavo opravimo zlasti pri ledvični koliki v kombinaciji z ultrazvočno preiskavo sečil. Iščemo radiopačne kamne. Rentgenskega slikanja ne opravimo pri nosečnicah.

- PSA (prostata specifični antigen): tvori ga prostata. V večji količini se izloča v spermi, v manjših količinah prehaja v kri. Prehajanje v kri pa je povečano pri določenih bolezenjskih procesih (vnetja, rak prostate, BHP).

- QEQ (quality of erection questionnaire): vprašalnik za oceno kakovosti erekcije. Vrednost si lahko izračunate tukaj.

- retrogradna ureteropielografija: kontrastno rentgensko slikanje ledvičnega meha in sečevoda preko vstavljenega ureternega katetra. Kateter vstavimo pri cistoskopiji preko ostija v ledvični meh oziroma v zgornji del sečevoda. Po katetru s kontrastom polnimo ledvični meh in sečevod ter ju usmerjeno slikamo. Preiskavo opravimo, kadar se z IVP votli sistem prikaže slabo ali sploh ne, ali kadar IVP ni možno opraviti.

- RP: rak prostate/malignom prostate

- scintigrafija levic: je radioizotopna preiskava s katero ovrednotimo delovanje (funkcijo) ledvic. V veno na roki vbrizgamo majhno količino radioaktivne snovi (Tc-99m MAG3), ki se skozi ledvice izloča v mehur. Potovanje radioizotopa v telesu spremljamo z aparatom (gama kamero). Radioaktivnost iz preiskovančevega telesa hitro izgine, večinoma se izloči z urinom že med samo preiskavo. Obsevanje bolnika je precej manjše kot pri podobni rentgenski preiskavi.

- scintigrafija skeleta: je radioizotopna preiskava kosti, s katero ocenimo bolezenske procese na kosti (zasevke tumorjev, poškodbe, vnetja, degenerativne procese). V veno na roki vbrizgamo majhno količino radioaktivne snovi (Tc-99m), ki se veže na bolezenski proces v kosti. Slikanje z aparatom (gama kamero) opravimo 2 do 3 ure po vbrizganju izotopa. Tipična doza sevanja, ki jo prejme bolnik pri scintigrafiji skeleta je 4mSv, kar ustreza sevanju, ki ga človek v 20 mesecih prejme iz sevanja v naravi, zato bolnik, ki prejme izotop, ne predstavljate nobene nevarnosti za okolico.

- TUR: je okrajšava za transuretralno resekcijo. Je minimalno invazivna operativna tehnika, pri kateri instrument (resektoskop) uvedemo skozi sečnico. Operativno lahko tako odstranimo (reseciramo) tkivo mehurja (zlasti tumorje) ali tkivo prostate (TURP).

- uretrografija: je kontrastna rentgenska preiskava, pri kateri sečnico napolnimo s kontrastnim sredstvom. Opravimo jo zlasti pri oceni zožitve (strikture) sečnice. Prav tako jo opravimo tudi pri poškodbi sečnice.

- ureterorenoskopija: preiskava sečevodov z instrumentom (kamero) – ureterorenoskopom. Z aparatom preko sečnice v mehurju vstopimo v ostij in raziščemo sečevod. Za preiskavo se navadno odločimo pri sečnih kamnih v spodnji tretjini sečevoda, ki se ne izločijo spontano (med posegom jih odstranimo) ali pa preiskavo opravimo kot diagnostični postopek pri nepojasnjeni krvavitvi iz ostijev (tumor sečevoda). Preiskavo opravimo v splošni anesteziji.